Kemija, 3.a

V ponedeljek, 2. marca, smo pri pouku kemije utrjevali snov za kontrolni nalogo. Kontrolno nalogo pišemo v petek in obsega snov od poglavja Aromatske spojine do poglavja Fizikalnih lastnosti organskih kisikovih spojin.

Kemija, 3. a, 2.2.

V ponedeljek, 2.2, smo pri kemiji spoznavali funkcionalne substitucije skozi reševanje vaj v 2. delovnem zvezku.  

Funkcionalna izomerija je podvrsta strukturne izomerije. Izomeri imajo enako molekulsko formulo, razlikujejo se pa v tem, da imajo v svoji zgradbi vezane različne funkcionalne skupine. 

Pri tem moramo upoštevati tudi možne kombinacije funkcionalnih skupin, ki dajo dvema različnima spojinama isto molekulsko formulo. Te so:

• alkohol ↔ eter: 

                CH3-CH2-CH2-CH2-OH (butan-1-ol) ↔ CH3-CH2-O-CH2-CH3 (dietil eter)

• karboksilna kislina ↔ ester: 

                CH3-CH2-COOH (etanojska kislina) ↔ CH3-COO-CH2-CH3 (etil metanoat) 

• aldehid ↔  keton:

CH3-CH2-CHO (etanal) ↔ CH3-CO-CH3 (dimetil keton) 

Biologija, 3. b, 3.2.

Mišice

Vzajemno delovanje nasprotujočih si mišic imenujemo mišični antagonizem.
Mišični sinergizem je istočasno delovanje mišic, ki so si naprotne - te mišice so stabilizatorji.
Skrčitvi mišice pravimo kontrakcija, sprostitvi pa relaksacija.
Vrste mišic:
1.) prečnopragaste (skeletne)
Premikajo kosti, so vretenaste, imajo videz prečnih prog (zaradi ureditve dveh beljakovin: aktina in miozina), celice imajo več jeder, zavedamo se premikov, jih nadzorujemo.
2.) srčna
Nahaja se v srcu, je razvejana, celice imajo eno jedro, ima videz prečnih prog, značilnost je, da se skrči naenkrat, je pod avtonomnim živčevjem, zato je ne moremo nadzorovati.
3.) gladke
Skrbijo za delovanje notranjih organov, nahajajo se v notranjih organih, so vretenčaste, celice imajo eno jedro, nimajo videza prečnih prog, delujejo nezavedno, krčijo se počasi, zato se ne utrudijo.




Zgradba mišice

 

Motorična ploščica je sinapsa med živčno in mišično celico. Sakromera je enota krčljivosti.

 

Acetilholin (Ach) je živčni prenašalec. V telesu ima funkcijo prenosa signala med živčnimi celicami in mišičnim vlaknom na motorični ploščici. Po opravljeni nalogi se vrne v presinaptično celico ali ga razgradijo encimi.

Biologija, 3. b, 27.1.

Delali smo v skupinah in s pomočjo učbenikov reševali učne liste in naloge iz delovnega zvezka. Ogledali smo si izgled kosti na modelu človeškega okostja.

Muskulatura

Človeške kosti

Biologija, 3. b, 20.1.

Gibala delimo na:
1. okostje - pasivni del gibal in
2. muskulaturo - aktivni del gibal.

Najprej bomo spoznali okostje.

Okostje

Človek ima okoli 206 kosti.

Zgradba kosti

Kostni stiki so sklepi in šivi. Slednji so negibljive povezave.

                                           

Biologija, 3. b, 13.1.

Vloge kože:
1.zaščitna
2. termoregulacijska
3. izločalna
4. žlezna
5. čutilna in
6.tvorba vitamina D.

Ljudje ob ekvatorju imajo temno polt, ljudstva bliže zemeljskim polom pa svetlejše odtenke polti.
Izjema so Eskimi, ki imajo temno polt, kljub temu, da živijo zelo blizu severnega pola. To lahko pojasnimo z dejstvom, da njihova tradicionalna prehrana temelji na hrani, ki vsebuje veliko vitamina D (ribe, tjulni) in tako s hrano zadostijo svoje potrebe po tem vitaminu.

Eskimi

Kemija, 3.a

V ponedeljek, 12.1., smo govorili o halogenalkanih. Ugotavljali smo njihove fizikalne in kemijske lastnosti.

Halogenalkani so alkani, ki imajo v molekuli vezan vsaj en halogeni element.

Vrelišča halogenalkanov naraščajo s naraščanjem molske mase in razvejanosti verige. Za njihovo gostoto je značilno, da so od tekočih halogenalkanov od vode redkejši samo 1-kloroalkani, med tem ko imajo 1-bromoalkani in 1-jodoalkani večjo. Če spojine vsebujejo več atomov halogenidov, so vse gostejše od vode. Tekoči halogen alkani so slabo topni v vodi. Njihova topnost se manjša, z naraščanjem števila ogljikovih atomov v molekuli.
 
Halogenalkane lahko pridobivamo z:

• radikalsko substitucjo alkanov (kot reagent uporabimo halogene elemente - klor, brom, jod),
• elektrofilno adicijo alkenov in alkinov (kot reagent uporabimo halogene elemente ali vodihov halogenid - HX),
• elektrofilno substitucijo benzena.