V torek, 19. novembra 2014, je na Gimnaziji Kočevje potekal Zdrav dan, ki je bil namenjen dijakom 3. letnika gimnazije.
Začeli smo s predavanjem o presni prehrani, ki ga je vodil gospod Milan Hervol. Predavanje se je začelo ob 7:50 uri in je potekalo do 9:45. Podrobneje smo spoznali prednosti in princip takšnega prehranjevanja. Po končanem predavanju smo imeli še degustacijo presnih jedi.
Nato smo imeli malico, ki je trajala do 10:15.
Od 10:15 do 11:45 so potekale delavnice. Delavnici so vodile tri medicinske sestre iz Zdravstvenega doma Kočevje. Razdeljeni smo bili po razredih, torej v dve skupini. V času delavnic smo se seznanili s pravilno ustno higieno, z analizatorjem telesne sestave (TANITA) in rezultati te naprave. Poleg tega smo si lahko izmerili krvni tlak. Nato smo sestavljali še menije uravnotežene prehrane za zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo.
Ob 11:45 smo šli v telovadnico. Fantje so imeli telovadbo s prof. športne vzgoje, Borutom Pogorelcem, punce pa so izvajale ples zumba pod vodstvom inštruktorice. Telovadba je trajala do 13h.
Ob koncu dneva je sledila še kratka anketa o Zdravem dnevu.
sreda, 19. november 2014
torek, 11. november 2014
Biologija, 3. b, 11.11.
Nov naslov se je glasil Opraševanje z žuželkami.
Pogledali smo si kratek film, ki je prikazoval opraševanje določenih rastlin s pomočjo muh in čmrljev. Spoznali smo nov pojem, to je KOEVOLUCIJA, pomeni pa obvezno sožitje med določenimi vrstami rastlin in opraševalci. Primer: čmrlj in kadulja sta se evolucijsko prilagodila drug drugemu tako, da lahko samo čmrlj oprašuje to rastlino. Zato je pomembna biotska raznovrstnost in ohranjanje vrst.
Pogledali smo si kratek film, ki je prikazoval opraševanje določenih rastlin s pomočjo muh in čmrljev. Spoznali smo nov pojem, to je KOEVOLUCIJA, pomeni pa obvezno sožitje med določenimi vrstami rastlin in opraševalci. Primer: čmrlj in kadulja sta se evolucijsko prilagodila drug drugemu tako, da lahko samo čmrlj oprašuje to rastlino. Zato je pomembna biotska raznovrstnost in ohranjanje vrst.
sreda, 5. november 2014
Biologija, 3. b, 4.11.2014
Spoznali smo potek metageneze (menjavanje generacij) semenk.
1.) GOLOSEMENKE
Med golosemenke spadajo iglavci, pa tudi listavec ginko.
Ogledali smo se primer jelke. Storž je žensko socvetje, sestavljeno iz več golosemenskih "cvetov". Ta pa je sestavljen iz krovne in plodne luske ter semenske zasnove.
Razmnoževanje poteka tako, da pelodna zrna, to so moški gametofiti, veter odnese v bližino semenske zasnove. Nato iz pelodnega zrna požene pelodov mešiček, ki omogoči oploditev jajčne celice v semenski zasnovi.
2.) KRITOSEMENKE
Kritosemenke so najbolj znana skupina kopenskih rastlin.
Pelodno zrno, ki nastane v prašnikih veter ali žival prenese na brazdo peloda. Ta prenos imenujemo oprašitev. Nato iz pelodnega zrna požene pelodov mešiček do mikropile. Po mešičku nato potujeta dve jedri, ki opravita dvojno oploditev. 1. jedro oplodi jajčno celico, nastane spojek (zigota), iz tega se razvije kalček. 2. jedro oplodi polni jedri, nastane triploidna celica, ki postane rezervna hrana za kalček. Semenska ovojnica nastane iz ovojnice zarodkovega mešička.
V razvoju rastlin od alg do kritosemenk lahko opazimo, da postaja sporofit prevladujoča generacija.
Pomembna lastnost, prednost semenk je, da je njihovo razmnoževanje neodvisno od prisotnosti atmosferske vode. Zato imajo moške spolne celice alg, mahov in praprotnic bičke, medtem ko je pri semenkah drugače, moške spolne celice nimajo bičkov in so zato dovolj lahke, da jih lahko veter ali opraševalec prenese.
1.) GOLOSEMENKE
Med golosemenke spadajo iglavci, pa tudi listavec ginko.
Ogledali smo se primer jelke. Storž je žensko socvetje, sestavljeno iz več golosemenskih "cvetov". Ta pa je sestavljen iz krovne in plodne luske ter semenske zasnove.
 |
| Jelka |
2.) KRITOSEMENKE
Kritosemenke so najbolj znana skupina kopenskih rastlin.
Pelodno zrno, ki nastane v prašnikih veter ali žival prenese na brazdo peloda. Ta prenos imenujemo oprašitev. Nato iz pelodnega zrna požene pelodov mešiček do mikropile. Po mešičku nato potujeta dve jedri, ki opravita dvojno oploditev. 1. jedro oplodi jajčno celico, nastane spojek (zigota), iz tega se razvije kalček. 2. jedro oplodi polni jedri, nastane triploidna celica, ki postane rezervna hrana za kalček. Semenska ovojnica nastane iz ovojnice zarodkovega mešička.
 |
| Metageneza kritosemenk |
V razvoju rastlin od alg do kritosemenk lahko opazimo, da postaja sporofit prevladujoča generacija.
Pomembna lastnost, prednost semenk je, da je njihovo razmnoževanje neodvisno od prisotnosti atmosferske vode. Zato imajo moške spolne celice alg, mahov in praprotnic bičke, medtem ko je pri semenkah drugače, moške spolne celice nimajo bičkov in so zato dovolj lahke, da jih lahko veter ali opraševalec prenese.
Naročite se na:
Objave (Atom)