Biologija, 3. b, 16.12.

Začeli smo z novim velikim poglavjem t.j. BIOLOGIJA ČLOVEKA.
Učili se bomo o zgradbi (anatomija, histologija, citologija) in delovanju (fiziologija) človeka.

Preden smo zares začeli s to snovjo, smo si razjasnili nekatere pojme.
Celice tvorijo tkiva, ta organe, ti organske sisteme, in ti organizme.

Biologija, 3. b, 16.12.

Seznanili smo se s/z:
- zgradbo lista brstnic                                                    

Zgradba lista brstnice pod mikroskopom

- prečnim prerezom korenine

- vlogo rastnega vršička stebla in vršička korenine

Vršiček stebla izloča hormone, ki preprečujejo rast v širino, rast številnim stranskim poganjkom, pač pa spodbuja rast glavnega poganjka in rast v višino.

Podobno vršiček korenine spodbuja rast glavne korenine.

Ogledali smo si tudi potek sekundarne delitve stebla - OLESENITVE.

Olesenitev

Iz tvornega tkiva žilni kambij in medžilnega kambija nastane kambialni obroč. Ta producira sekundarni ksilem, ki ga imenujemo les, vse kar nastane proti zunanjosti pa je sekundarni floem, ki ga imenujemo ličje.

Samo tik pod lubjem so celice, ki prevajajo vodo - to je živi del, ostale celice pa so mrtve.

Omenili smo še plutni kambij, ki je prav tako tvorno tkivo, tvori pa pluto. Celice plute so odmrle, v njih pa je snov suberin, ki preprečuje vdor mikroorganizmov in izhlapevanje.

Olesenelo steblo imenujemo deblo. Vsako leto nastane prirastek lesa, ki ga imenujemo branika, pri tem pa je spomladanski les svetel, jesenski pa temnejši. To vidimo kot nastanek letnic, zdi se nam da vidimo črte, ki nam povejo, koliko cm lesa je nastalo v enemu letu.

Za konec obravnave rastlin smo si ogledali še primerjavo eno- in dvokaličnic.

Enokaličnice imajo en klični list, neurejeno razporejenost žil v steblu, vzporednožilnaste liste, sedeče liste in ponavadi 3 - števne cvetove. Dvokaličnice imajo dva klična lista, žile razporejene urejeno v kolobarju, mrežastožilnate liste, pecljate liste in navadno 4 ali 5 - števne cvetove.

Omenili smo še socvetja, ki jih imajo tiste rastline, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.

Kemija, 3.a

V ponedeljek, 15. decembra, smo pri predmetu kemija pisali kontrolno nalogo. Obsegala je dve poglavji, in sicer: 

1. Molekule organskih snovi
2. Ogljikovodiki 

Fizika, 3. b

MAGNETNO POLJE

Magnetno polje je območje delovanja magnetnih sil. Magnetne sile delujejo na vsako namagneteno telo v magnetnem polju.
Magnetna sila je privlačna ali odbojna.
Ločimo trajne in začasne magnete.
Količina s katero opisujemo magnetno polje je gostota magnetnega polja - B. Enota je Vs/m2 = T (tesla).

Elektromagnet je vsak vodnik, skozi katerega teče električni tok.

Magnetna sila na vodnik je pravokotna na silnice. Fm = I × l × B.
Če deluje sila pod nekim kotom: Fm = I × l × B × sinus kota.

Kemija, 3.a

Pri kemiji smo obravnavali alkene in elektrofilno adicijo.

Alkeni so nenasičeni, aciklični in alifatski ogljikovodiki. Zanje je značilna dvojna vez (vsaj dva ogljikova atoma morata biti sp2 hibridizirana).
Splošna formula alkenov z eno dvojno vezjo: CnH2n.
Alkene poimenujemo z osnovo imena (pove število ogljikovih atomov), pozicijsko število (pove kje se dvojna vez nahaja) in končnica "-en" (pove, da je spojina alken).

 

Za alkene sta značilni dve izomerij: položajna izomerija in cis-trans ali geometrijska izomerija. 

Položajna izomerija je podvrsta strukturne izomerije. Izomeri se razlikujejo v položaju funkcionalne skupineb ali multiple vezi. Cis-trans ali geometrijska izomerija pa je podvrsta stereoizomerije. Izomeri imajo enako zaporedje povezovanja atomov in se razlikujejo v konfiguraciji atomov. 

Elektrofilna adicija je reakcija, ki je značilna za nenasičene ogljikovodike. Pri tej reakciji se lahko pod določenimi pogoji multipla vez razcepi in na prazne radikale substrata veže reagent. Adiramo lahko halogene elemente (halogeniranje), vodo (hidriranje), vodikove halogenide (hidrohalogeniranje) in vodik (hidriranje). Pri teh reakcijah moramo upoštevati Markovnikovo pravilo: Vodik iz molekule reagenta se veže na tisti ogljikov atom, kjer je vezanih več vodikovih atomov. 

Vir: internet, učbenik, lasten.

Biologija, 3. b, 2.12.

Imeli smo laboratorijsko vajo.  1. uro smo mikroskopirali trajne preparate, 2. uro pa smo si preparate izdelali sami.
Izbirali smo lahko med različnimi preparati. Tako smo si lahko ogledali in narisali prečni prerez korenine dvokaličnice (zlatica), olesenelo korenino lipe, prečni prerez stebla dvokaličnice, steblo enokaličnice (koruza), list koruze, list španskega bezga, les lipe idr.
Pripravili smo si sveže preparate za list dvokaličnice, steblo dvokaličnice in prerez lista-iglice.

Biologija, 3. b, 25.11.

 

BRSTNICE so rastline, ki imajo razvite prave korenine, steblo in liste (to so tkiva).

 

 1.) steblo

Stebla brstnic se razlikujejo glede na to, ali je rastlina eno- ali dvokaličnica.

Dvokaličnica ima stebelne žile razporejene urejeno, v kolobarju; enokaličnica pa jih ima neurejeno razporejene. Na sredini stebla dvokaličnice je stržen. Skorja se nahaja znotraj stebla, zadnji sloj je stebelna povrhnjica. Stebelna žila je sestavljena iz floema in ksilema, vmes pa je kambij. Floem je bližje stebelni povrhnjici, ksilem pa strženu (sredini). Floem prevaja fotosintetske produkte, njegov tok teče od listov do drugih delov. Ksilem prevaja vodo z minerali, njegov tok pa teče proti listom, torej v nasprotni smeri od floemskega toka. Kambij je tkivo, ki se lahko deli, s tem se povečuje steblo, lahko pa tudi oleseni (s tem postane rastlina trdnejša).

2.) list

List brstnice je lahko deljen, sestavljen ali enostaven. Na vrhu je zgornja povrhnjica, spodnja povrhnjica ima liste reže.