Biologija, 3. b, 6.1.

Opravili smo laboratorijsko vajo z naslovom Reagiranje na spremembe v okolju.

A Koža kot čutilo za mraz in toploto
1 minuto smo imeli eno roko v posodi z ledenomrzlo vodo, drugo pa v posodi z vročo vodo. Po preteklem času smo hkrati obe roki dali v isto posodo z mlačno vodo. Z roko, ki je bila v hladni vodi, smo čutili, da je mlačna voda topla, z drugo roko, ki je bila v vroči, pa da je mrzla.

B Ugotavljanje razdalje med čutnimi območji na konici prsta in na hrbtni strani dlani
V parih smo s poskušanjem z dvema iglama ugotavljali razdalje med čutnicami. Podatke vseh v razredu smo zbrali v tabelo in primerjali.
Povprečno razmerje med širino kazalca in najmanjšo razdaljo (med čutnicama) za ženske (v našem razredu) je 7,5; za moške pa 8,5.
Povprečno razmerje med širino dlani in najmanjšo razdaljo (med čutnicama) za ženske je 3,1; za moške pa 6,4.

C Ali so območja, občutljiva za mraz, na istih mestih, kot so območja, ki so občutljiva za toploto?
To smo ugotovili z dvema žebljičkoma, enega smo dali v mrzlo vodo, drugega pa v vročo, nato pa se z njima dotaknili hrbtne strani dlani na različnih mestih. Pomagali smo si s kvadratom, ki smo ga prej narisali in po njegovih robovi vodili žebljička. Ugotovili smo, da je odgovor na vprašanje ne, torej so tudi čutnice za toploto in mraz na različnih mestih.

Dva para sošolcev ali sošolk sta opravila še dodatno vajo. Ugotavljali so izolacijsko učinkovitost kožnih tvorb. Ugotovili so, da je najboljši izolator kožuh, sledi perje, nato sledi zrak. Če žival nima nobene izolacije, če ima zgolj golo kožo, potem hitreje izgublja toploto.